Skoči na vsebino

NOVICA

Slavnostna akademija in 43. geodetski dan

Zveza geodetov Slovenije in Primorsko geodetsko društvo sta pod pokroviteljstvom MOP, dne 9. in 10. Aprila 2015 v Sežani organizirala slavnostno akademijo v počastitev 4. evropskega dne geodetov in geoinformatikov in 43. Geodetski dan z naslovom »Geodetska (r)evolucija«.

Preteklo desetletje je javno geodetsko službo, s tem pa tudi z njo zelo povezan zasebni geodetski sektor, zaznamovalo več projektov – od posodobitve nepremičninskih evidenc, digitalizacije arhivov javne geodetske službe, do uvedbe novega geodetskega koordinatnega sistema, sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in uvajanja novih tehnologij za zajem prostorskih podatkov. Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Tanja Bogataj je v pozdravnem nagovoru udeležencem poudarila, da »vse bolj množična uporaba podatkov javne geodetske službe prinaša tudi vse večje zahteve po kakovosti podatkov in storitev te službe. Geodetska stroka in javnost se vse bolj zavedata, da je treba še marsikaj postoriti, če želimo zagotoviti kakovosten in celovit sistem zemljiške administracije ter vzpostaviti kakovostno javno prostorsko podatkovno infrastrukturo. Imamo tehnologijo, imamo znanje. Najti moramo vire in voljo.« ter dodala: »Zagotovo je pomemben pristop pri razvoju stroke in dobrih rešitev komunikacija in dialog. To čutimo tudi na ravni ministrstva, ko vsak dan znova ugotavljamo, kako pomembno je sodelovanje med sektorji za optimizacijo procesov javne uprave in za zagotavljanje kakovosti storitev.«


Letošnji evropski dan geodetov in geoinformatikov je bil posvečen enemu izmed največjih grških matematikov Evklidu, ki velja za očeta sodobne matematične geometrije. S slavnostno akademijo so udeleženci izpostavili pomen (r)evolucije geodetske stroke, ki postaja v razvitih državah ena ključnih pri razvoju gospodarstva in družbe nasploh, saj poleg standardnih področij delovanja praviloma prevzema glavno vlogo na področju razvoja prostorske podatkovne infrastrukture, ki jo postavljajo ob bok ostalim pomembnim vrstam infrastrukture, kot sta prometna in telekomunikacijska.


Tradicionalno letno strokovno srečanje geodetov predstavlja pomemben izobraževalni dogodek in predvsem forum za izmenjavo izkušenj, znanj in idej na širšem geodetskem strokovnem področju. Tema letošnjega dogodka je zelo široka, a tudi aktualna – Geodetska (R)evolucija. Letos obeležujemo tudi 20-letnico reorganizacije javne geodetske službe v Sloveniji. Pred 20-imi leti smo se v Sloveniji sicer srečali z obširno reorganizacijo javnega sektorja, kar je zelo zaznamovalo geodetsko področje. Ob zaključku slavnostne akademije so bila podeljena tudi priznanja Zveze geodetov Slovenije, ki sta jih letos prejela Geodetski zavod Celje - direktor Dominik Bovha in Društvo geodetov SV Slovenije – predsednik društva Jože Danjko.

 

Organizatorji in nagrajenci

 

Državna sekretarka na MOP mag. Tanja Bogataj je imela uvodni nagovor tudi na otvoritvi 43. geodetskega dne, v katerem je povedala, da si MOP z usmerjanjem prostorskega razvoja prizadeva k doseganju družbene blaginje ob hkratnem ohranjanju okolja, krajinske pestrosti in naravnih virov in skrbi za preprečevanje oziroma zmanjševanje posledic na področjih, ki predstavljajo grožnjo trajnostnemu razvoju. »Ta področja so področja, od katerih smo življenjsko odvisni tako mi, kot prihodnje generacije, in na teh področjih nismo sami, zato je pomembno, da znamo dobro sodelovati in se medsektorsko povezovati, ne samo na državni ravni, ampak tudi lokalno in regionalno«, je povedala in dodala: »Vse te naloge bodo vsi sektorji lahko učinkovito izvajali samo ob pogoju, da imamo na voljo kakovostne in ažurne podatke o nepremičninah, ter podatke o prostoru in okolju. Po našem prepričanju je danes v Sloveniji teh podatkov dovolj, pojavlja pa se težava, da ne poznamo vedno njihove zanesljivosti in natančnosti oziroma je njihova kakovost slaba, njihova uporaba pa zapletena oziroma so uporabnikom celo nedostopni.« Pri reševanju te zadrege, se po njenih besedah, pogledi obrnejo h geodetom in geodetski stroki. Geodetska dejavnost je namreč že v vsej svoji dosedanji zgodovini dokazala, da zna in zmore podatke o zemeljskem površju in druge podatke o prostoru uspešno zbirati in evidentirati ter, kar je še pomembneje, iz te množice podatkov pripraviti ustrezne informacije, ki so podlaga za kakovostno sprejemanje odločitev pri vodenju okoljske in prostorske politike.

 

Generalni direktor Geodetske uprave RS

 

Generalni direktor Geodetske uprave RS Anton Kupic, je izpostavil dobro znanje na področju povezovanja podatkov, iskanja novih informacij z uporabo različnih informacijskih orodij in različnih prostorskih podatkov, a dodal: »Vendar kaj je ponavadi glavno vprašanje, na katerega skušamo odgovoriti, ko kombiniramo različne digitalne podatkovne sloje? Koliko česa ima posamezen človek na svojem koščku matere zemlje, kaj z njim sme in kaj ne sme početi, ali je ogrožen s plazom, poplavo. Če hočemo na ta vprašanja dobiti prave odgovore, pa moramo imeti predvsem dobre podatke – in tu se stvar mnogokrat zalomi. Včasih že sami ne znamo dobro oceniti, kaj z določenimi podatki lahko in kaj ne, kako jih je treba interpretirati in upoštevati njihove lastnosti, da bo rezultat vendarle uporaben. In če tega mnogokrat sami s svojimi podatki ne znamo, kako naj to zna uporabnik naših podatkov v kombinaciji s svojimi? Ga znamo tega naučiti? Tu se odpira mnogo niš za evolucijo, ki lahko prinese revolucionarne rezultate.« Anton Kupic je svoj nagovor zaključil z mislijo, da je treba vzeti znanje tam kjer že je, ga nadgraditi in biti na koncu boljši od tistih, ki so nam ga prodali.

 
Udeležence je pozdravil tudi predsednik Zveze geodetov Slovenije, Mag. Blaž Mozetič, ki je poudaril pomembnost lastnega znanja in aktivnosti, da bomo lahko na tem področju inovativni in dosegali dobre rezultate. Prof. Bojan Stopar, predsednik programskega odbora 43. Geodetskega dne je povedal, da ime posveta ni izbrano naključno, saj se spremembe v tem času dogajajo hitro, napredek poteka postopoma - evolucijsko, včasih pa je za hitrejši razvoj potrebna revolucija. Pri tem je izpostavil potrebo po uspešni organizaciji, tehnološkem napredku in kreativnost ter inovativnost. Predsednik Primorskega geodetskega društva Matej Plešnar pa je kot pomemben doprinos tega dogodka izpostavil pomen ohranjanja in nadgrajevanja strokovnega znanja s področja geodetske stroke.

 

V okviru geodetskega dne je nato sledil strokovni posvet z bogatim dnevnim redom. Udeleženci iz Slovenije, Švice, Italije, Norveške, Nemčije in Hrvaške so razpravljali o izkušnjah in trendih geodetske dejavnosti v tujini ter novostih in izzivih za geodetsko stroko.